Aleksander Ličan2017-11-24T13:03:10+01:00

Aleksander Ličan, 1839-1890

Aleksander Ličan iz Gornjega kraja v Ilirski Bistrici, posestnik, lastnik mlina in žage, trgovec, župan, izhaja iz bistriške družine, ki ji je dal poseben pečat njegov stari oče Matija Ličan, znan kot »Stari Slovenec«. Po ljudski šoli v Trnovem je obiskoval trgovsko šolo v Ljubljani. S skrbnim gospodarjenjem je povečal posestvo in se preselil v novejši del naselja. Razširil je trgovino, se ukvarjal z vinogradništvom, prevozništvom, kmetijstvom, čebelarstvom, bil dolgo let bistriški župan in v tem času dal sezidati zvonik k cerkvi sv. Jurija (1881). Bil je pomemben član kroga bistriških kulturnikov. Uresničil je pobudo svojega starega očeta o ustanovitvi bistriške narodnje čitalnice (1864) in bil njem prvi predsednik. Za vsestransko uspešno delovanje in razvoj Ilirske Bistrice ga je cesar odlikoval s srebrnim križcem s krono. Ob hiši je postavil velik čebelnjak na katerem so čebelarsko znanje pridobivali njegovi otroci pa tudi Anton Žnideršič, ki je l omožil njegovo hčerko Emo. Sin monsinjor Josip Ličan visok cerkveni dostojanstvenik, tudi tajnik trem škofom goriške škofije je bil tudi čebelarski organizator na Goriškem in tam propagiral napredno čebelarjene, posebej AŽ panje svojega svaka. Kasneje sta se s čebelarstvom ukvarjala tudi njegova vnuka Aleksander (Saša) in Stojan. Pesnik Simon Gregorčič je Aleksandru Ličanu posvetil nagrobne stihe. ( Več glej: «Rod Matije Ličana »Starega Slovenca«, Metka Jereb Ličan, 2004.)

Ob 170-letnici rojstva Aleksandra Ličana leta 2009, so njemu v spomin bistriški fi latelisti PND izdali spominsko poštno znamko.