Dom2017-11-24T12:55:44+00:00

Čebelarski Dom

Prelomno je bilo leto 2007, ko je društvo praznovalo svojo 100-letnico in ko je z ilirskobistriško občino sprejelo dogovor o najemu stare meščanske hiše – Vencinove hiše za namen čebelarskega doma. Danes dom, ki stoji na vodi, kaže popolnoma novo podobo kakor jo je kazal ob najemu. Po dolgih letih obnove in vlaganj je pričel čas uradne otvoritve. V uporabi je tehnično opremljena predavalnica, kjer se izvajajo razna strokovna predavanja za čebelarje celotnega območja. V načrtih pa je dokončna ureditev čebelarskega muzeja in prostora za promocijo čebelnih pridelkov.

V vse navedene aktivnosti smo bistriški čebelarji vložili mnogo ur prostovoljnega dela, veliko je bilo prispevkov v materialu, še več pa prostovoljnih finančnih prispevkov.

Veliko dela nas v prihodnjem obdobju še čaka in to predvsem na ozaveščanju občanov o pomenu čebel in čebelnih pridelkov ter vzgoji mladih čebelarjev, katerih je v naših vrstah vse premalo.

Zavedamo se dejstva, da brez podmladka ne bo čebelarjev, brez čebelarjev ne bo čebel, brez čebel ne bo opraševanja rastlin, brez rastlin ne bo več pogojev za življenje ljudi.

Za ogled doma in muzeja se lahko dogovorite z gospodarjem doma Francijem Kocjanom – 031 644 265.

Vencinova Hiša – Čebelarski Dom

Društveni Čebelarski dom v Ilirski Bistrici stoji na začetku sedanje Levstikove ulice (št. 8) v vzhodnem delu stare in znamenite Domladiševe domačije, znane z domačim imenom Vencinovi. Stavba po lepoti in mogočnosti močno izstopa od okoliških stavb. Postavljena je ob sam rob rečice Bistrice, ki je nekoč gnala tudi Vencinovo pilo. Na pročelju stavba nosi napis DOMLADIS in letnico obnovitve 1876. Vencinovi so bili v starem delu Bistrice v Gurnjem kraju lastniki več stanovanjskih stavb, ki kažejo na premožnost lastnikov. V neposredni soseščini je še stavba Levstikova 10 na koncu Levstikove ulice št. 38. Blizu izvira reke Bistrice je lepa dolga stavba znana pod imenom Gornji Vencinovi. Med vsemi tremi lepimi meščanskimi stavbami po estetskem videzu posebej izstopa prav stavba Levstikova 8. Vzhodni del te stavbe, se kot prizidek, se v dveh lokih pne čez rečico Bistrico in že sto in več let navdušuje mimoidoče. Motiv prizidka je vključen tudi na eno najstarejših bistriških razglednic in je edina znana razglednica izdelana na Dunaju leta 1898 v litografski tehniki.

Vencinova hiša, litografija, razglednico hrani Vesna Lamut Tomc, Ljb

Vencinova hiša, litografija, razglednico hrani Vesna Lamut Tomc, Ljb

Prav je, da čebelarji, ki domujemo pri Vencinovih, kaj več zvemo o družini Domladis. Vencinovi so bili premožni posestniki, bili lesni trgovci, v najem so oddajali bivalne prostore v svojih stavbah in so imeli znano kavarno v spodnjih prostorih druge hiše. V njej so po letu 1910 gostili tudi Bistriško čitalnico, dokler je niso italijanske oblasti prepovedale. Po družinski tradiciji sta se pri Vencinovih izmenjevali imeni gospodarjev Anton in Albert.  Frančiška Domladis (1847-1900)  sestra Antona Domladisa (1838- 1901) se je poročila  z Antonom Žnideršičem Košomatom (1840-1884) posestnikom in lesnim trgovcem v soseščini. Leta 1874 se jima je rodil sin Anton, kasnejši čebelarski strokovnjak  in naš čebelarski vzornik.

Na prelomu 19. stoletja je pri Vencinovih gospodaril Albert Domladis (1872-1954) zelo zaslužen domačin, velik domoljub in organizator mnogih za kraj pomembnih dejavnosti. Bil je Bistriški župan, podžupan, pomemben odbornik gasilskega društva, tamburaškega društva Ilirska Vila, načelnik Telovadnega društva Ilirski Sokol, Bistriške čitalnice idr. Albert Domladis se je poročil z Eleonoro Martinčič (1880-1961) hčerko bistriškega sodnika Miroslava Martinčiča (1848-1936), ki je bila ob razvitju Sokolskega prapora 22. avgusta 1909 praporu častna botrica. Kot je bila navada je na prapor pripela svoj širok botrski trak v slovenskih barvah.

Drugi z leve stoji Albert Domladis (1872-1954) v sokolskem kroju 1910 ( sliki jo hrani Pavel Batista, Ljb )

Drugi z leve stoji Albert Domladis (1872-1954) v sokolskem kroju 1910
(slika, ki jo hrani Pavel Batista)

Razglednico je leta 1900 izdal Albert Domladis s podobo zgornje Vencinove hiše in hiše, danes Levstikova 10, s kavarno in po leu 1910 tudi s sedežem Bistriške čitalnice. Razglednica je doživela tudi ponatise.

Iz časa italijanske zasedbe naših krajev je ohranjenih kar veliko razglednic s predstavitvijo Vencinove hiše. Na eni izmed redkih razglednic je na stičišču obeh mostnih lokov viden tudi kamniti bog voda Neptun, ki se s kovinskimi vilicami sklanja nad vodo. Na večini razglednic opazimo tudi perice, ki marljivo izpirajo perilo na vedno čisti rečici. Zanimivo, da so na ta in druga perišča ob Bistrici redno tudi z vozovi vozili prati tudi Trnovci in ob daljših sušah pa celo iz vasi Zgornje Pivke.

Po drugi vojni je bilo gospodarjenje tudi pri Domladiševih omejeno. Ob koncu petdesetih let in v začetku šestdesetih je zadnji gospodar Anton Domladis (1916-2000) prodal stavbo Levstikova 8 novima lastnikoma družini Vrh in Brne, sam pa se je odselil v Koper. Novi lastniki so stavbo v sedemdesetih letih spoštljivo obnovili. Prizidek nad Rečico Bistrico pa je prešel v občinsko premoženje in žal kaj hitro propadal. Dodatno škodo je povzročilo zamakanje fasade zaradi odstranitve strehe nad nadzidkom in ureditve betonske plošče balkona na tem mestu. Verjetno za vedno je bila uničena tudi enkratna fasada prizidka z izjemno štukaturo!

Silna volja s katero so bistriški čebelarji pred časom prevzeli ta del Vencinove hiše in dosedanje vloženo delo le daje garancijo, da bo rešena ta nekoč izjemna posebnost mesta. In čebelarji bomo po sto letih imeli vendarle svoj društveni kotiček, ki že sedaj odlično služi svojemu namenu! (Zadnji razglednici iz zbirke Vojka Čeligoja)

Pa še dve zanimivi fotografiji Vencinove hiše

Najstarejša ohranjena fotografija Vencinove hiše – iz začetka 20. stoletja.

Kip Neptuna na pročelju  Vencinove hiše, fotografijo iz leta 1927 hrani Janez Ličan.

Kip je izginil neznano kam. Vseh morebitnih informacij o kipu bomo veseli.

Avtor: Vojko Čeligoj,
Ilirska Bistrica, 10.1.2009.