Ivan Šajn, 1896 – 19852017-11-24T13:00:24+02:00

Ivan Šajn, 1896 – 1985

Ivan Šajn je bil rojen v Merečah, vendar se je kmalu preselil v Bistrico in že s štirinajstimi leti prišel k velečebelarju Antonu Žnideršiču za čebelarskega vajenca. Gospodar mu je omogočil, da se je izšolal za čebelarskega pomočnika in prvega čebelarskega mojstra, kot preberemo v »Delavski bukvici«. Srečal se je z vsemi čebelarskimi strokovnjaki, ki so bili pri Košomatovih ali na obisku ali predavatelji na čebelarskih tečajih in tako tudi bogatil svoje čebelarsko znanje. Anton Žnideršič se je na svojega mladega mojstra vedno zanesel in mu je bil desna roka pri čebelarstvu.

Prva svetovna vojna je Ivana Šajna odtegnila od čebel za polna štiri leta. Bil je na Soški fronti, njegova enota je v času najhujših pritiskov italijanske 3. armade je branila Fajtni hrib na Krasu. V noti je bil edini Slovenec in pogosto tudi prevajalec v stikih vojske z domačini. Po prvi vojni se je spet zaposlil pri Antonu Žnideršiču in tu ostal dokler ni le-ta zmanjšal čebelarstvo in čebele končno s tovarno Pekatet vred prodal Viktorju Tomšiču in Saši Ličanu ter se preselil v Ljubljano. Iz tega časa je tudi odpustni zapis v Delavski knjižici Ivana Šajna z datumom, 1. 5. 1928: »Zaposlen je bil v naši službi najprej kot vajenec, potem kot pomočnik, nazadnje kot čebelarski mojster. Bil je priden, pošten in vestno opravljal svojo službo. Anton Žnideršič.«

Prva svetovna vojna je Ivana Šajna odtegnila od čebel za polna štiri leta. Bil je na Soški fronti, njegova enota je v času najhujših pritiskov italijanske 3. armade je branila Fajtni hrib na Krasu. V noti je bil edini Slovenec in pogosto tudi prevajalec v stikih vojske z domačini. Po prvi vojni se je spet zaposlil pri Antonu Žnideršiču in tu ostal dokler ni le-ta zmanjšal čebelarstvo in čebele končno s tovarno Pekatet vred prodal Viktorju Tomšiču in Saši Ličanu ter se preselil v Ljubljano. Iz tega časa je tudi odpustni zapis v Delavski knjižici Ivana Šajna z datumom, 1. 5. 1928: »Zaposlen je bil v naši službi najprej kot vajenec, potem kot pomočnik, nazadnje kot čebelarski mojster. Bil je priden, pošten in vestno opravljal svojo službo. Anton Žnideršič.«

V letih, ki so sledila je pomagal domačim čebelarjem pri njihovem delu v čebelnjakih. Tako Sašu kot Milanu Ličanu. Imel pa je tudi svoje čebele na sončni strani strmega brega v Gornjem kraju ob izviru Bistrice. Šajnovo bogato čebelarsko znanje mu je omogočilo tudi naslednjo zaposlitev na ovo ustanovljeni občini (Comune di Villa Nevoso).  Prvi bistriški italijanski župan Carlo Ognibene ga je zaposlil na občini. Sam se je tudi navdušil za čebelarstvo in je po poroki v Zabičah tam postavil čebelnjak, ki ga je vodil prav Ivan Šajn. Kmalu je župan že sodeloval na italijanskih nacionalnih čebelarskih razstavah in prinašal domov tudi že priznanja za svoj med. Emil Šajn, Ivanov sin žal ni nadaljeval očetove čebelarske dejavnosti pač pa hrani nekaj zanimivih dokumentov, očetovega čebelarjenja pa tudi zgovorno pismo očetovega prijatelja Ambrožiča z Bača nad Knežakom, Mathewa B. Nickelsona živečega v Coloradu. V pismu se spominja, kako sta z očetom delala v Žnideršičevih čebelnjakih. Še posebej se spominja kako sta v Bitnji »odjemavala med is panjev«. Zaradi vročine je bil brez srajce.:« … in ko je nevihta prignala razdražene čebele domov so me neusmiljeno opikale po vsem životu. Čutil sem kako mi je vtripalo srce. Zbežal sem iz čebelnjaka in se vtopil v mrzlo reko. To me je gotovo rešilo teških posledic. …«

Ivan Šajn predsednik in Ivan Tomšič tajnik ČD Ilirka Bistrica vodita čebelarski sestanek ilirskobistriških
čebelarjev, 1972

V pismu se tudi spominja nemškega čebelarskega strokovnjaka Kristofa Sabade, ki je bil zaposlen pri Žnideršiču polnih 12 let, ki pa ga zaradi strogosti ni cenil. Po prvi vojni ga je Žnideršič vabil v Bistrico k čebelam, vendar, kot piše, zaradi italijanske zasedbe ni hotel priti.

Mladi Ambrožič je ob koncu svetovne vojne odpotoval v Ameriko, v mesto La Jara v državi Ohio, na zahodu ZDA na meji z Mehiko in si, ne vemo zakaj (morda iz poslovnih razlogov), nadel novo ime Mathew B. Nickelson.

Tu je nadgradil čebelarsko znanje, ki si ga je pridobil pri Žnideršiču in ustanovil lastno čebelarsko podjetje THE EVERGREEN APIARIES COMB. AND EXTRACTED HONEY s kar 900 panji.
Ivan Šajn je svoj med prodajal v Trstu in na Reki,da celo na italijanskem delu Tirolske (Bolzano).

In ker so morali vsi prodajalci medu imeti svoj med označen z etiketo, je tudi Šajn imel svojo in nanjo zapisal, da gre za kvaliteten Čisti med, nagrajen z odličji.

Po drugi vojni je Ivan Šajn bil mentor mnogim čebelarjem in obilno pomagal pri obnavljanju čebelarstva na Bistriškem. V šestdesetih letih je organiziral odkup medu na Bistriškem in okolici za ljubljanski Medex. Bil je med soustanovitelji obnovljenega Čebelarskega društva Ilirska Bistrica in mu predsedoval v letih od 1974 do 1977.