Josip Ličan2017-11-24T12:57:30+01:00

Tolminski čebelarski zbornik in dr. Josip Ličan

V letu 2008 so tolminski čebelarji slavnostno proslavili stoto obletnico svojega društva. Odkrili so spominsko ploščo v Grahovem na osnovni šoli, kjer je bila 3. maja 1908 ustanovljen prva podružnica Krajskega čebelarskega društva na Primorskem za Tolminski in Cerkljanski sodni okraj. Ob izteku jubilejnega leta pa so izdali tudi obširni zbornik in na 240 straneh v besedi in sliki predstavili življenje in delo svojega društva ter društvenega članstva. Glavni urednik pa tudi avtor večine prispevkov je bil univ. dipl. ing. gozdarstva Ivan Božič, tudi sam uspešen čebelar!

V Zborniku so po redkih ohranjenih dokumentih predstavili čebelarjenje v preteklosti na območju delovanja sedanjega Čebelarskega društva Tolmin v času do prve svetovne vojne in po njem pod italijansko zasedbo, razmah čebelarstva po drugi vojni, posamezne pomembne čebelarske družine, društvene dejavnosti, opisali so čebelarsko tradicijo, v predstavitvi tolminskega muzeja, posebej so predstavili društvene predsednike, tolminske čebelarje, opisali čebelarstvo v posameznih vaseh, popisali dobitnike društvenih priznanj in priznanj Čebelarske zveze Slovenije in predstavili društveno življenje ter delo s članstvom in mladino v krožkih.
V bogatem slikovnem delu so predstavili vsaj 160 panjev društvenikov in posebnosti pri čebelarskem delu.

Vsekakor gre za vzorno knjižno delo o čebelarstvu na Severnem Primorskem in tolminskim čebelarjem moramo iskreno čestitati.

Za  ilirskobistriške čebelarje je zbornik zanimiv še posebej v delu, ki govori o delovanju goriških čebelarjev. Goriško čebelarsko društvo so ustanovili leta 1914, ki je žal zamrlo s prvo svetovno vojno. Že prvo leto po končani vojni so v Gorici leta 1919 spet povezali celo 300 čebelarjev in obnovili društvo. Pritiski novih italijanskih oblasti na društvo so povzročili, da se je društvo že leta 1920 preoblikovalo v čebelarsko zadrugo. Njen predsednik je postal nadučitelj Josip Rakušček iz Sv. Lucije (Most na Soči), za podpredsednika pa je bil izvoljen dr. Josip Ličan, sicer pomemben duhovnik na goriški škofiji, doma iz Ilirske Bistrice.

Naslovna stran tolminskega čebelarskega zbornika izdanega v letu 2008

Mon. Dr. Josip Ličan, 1874-1939

Dr. Josip Ličan (1874-1929) je bil sin Aleksandra Ličana (1839-1890) umnega posestnika, trgovca, narodnjaka pa tudi izvrstnega čebelarja in se je pri očetu dobro seznanil o čebelarjenju. Tu je prve izkušnje pridobival tudi Anton Žnideršič, ki je bil Josipov vrstnik. Družinske vezi je še okrepila poroka Antona Žnideršiča z Josipovo sestro Emo. Dr. Josip Ličan je bil tudi osebni prijatelj pesnika Simona Gregorčiča, ki je ob smrti  Aleksandra Ličana leta 1890 napisal prijateljevemu očetu v spomin nagrobne verze. Bil je velik narodnjak in pobudnik mnogih pomembnih narodnih ustanov. Že leta 1902 je postal nadškofijski tajnik v Gorici in to službo opravljal kar dvajset let. Kot tajnik je služil kardinalu Missiji, nadškofoma Jordanu in Sedeju. Doktoriral je v Rimu in leta 1908 postal doktor bogoslovja. Iz družinske monografije Ličanovih, avtorice Metke Ličan Jereb tudi zvemo, da je dr. Josip Ličan tik pred Prvo vojno zgradil v Gorici lastno vilo, Via Orsini 31 in tu postavil svoj čebelnjak. »O čebelah je napisal mnogo člankov in bil izvoljen tudi za predsednika Slovenskega čebelarskega društva na Goriškem in mu načeloval več let.«, piše Metka Ličan Jereb. In dalje: » Med Prvo vojno je dr. Josip Ličan z Goričani odšel pogumno v begunstvo na Moravsko. Z njimi je delil glad in mraz. Vse to pa mu je načelo že tako krhko zdravje.«

Duhovnik dr. Josip Ličan,  pomemben goriški čebelarski organizator  

Dr. Josip Ličan je 18. januarja 1922 predsedoval prvemu občnemu zboru goriške Čebelarske zadruge in »… je poročal o notranji organizaciji zadruge, o nakupu strojev od Antona Žnideršiča, o predelavi voska v satnice, o pravni zaščiti čebel in medu, o vnovčevanju voska in medu ter o prodaji čebelarskih potrebščin preko Slovenskega kmetijskega društva. …«, kot piše v omenjenem Tolminskem zborniku.
Dr. Josip Ličan je bil velik narodnjak in s svojim delom vzpodbujal in povezoval številne slovenske ustanove in društva. Bil je ustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe in drugih narodnih organizacij. Prav zato je bil trn v peti fašističnim oblastem, ki so naj izvajali hud pritisk. Kasneje Tolminski zbornik ne omenja več sodelovanja dr. Josipa Ličana. Verjetno je temu bila vzrok Ličanovo krhko zravje, saj je že čez nekaj let, leta 1929, za posledicami kapi preminil.
Z gotovostjo lahko sodimo, da so bili goriški in tolminski čebelarji povezani z ilirskobistriškimi čebelarji in še posebej z mons. Dr. Josipom Ličanom in Antonom Žnideršičem. To potrjuje tudi podatek, da se je Alberti-Žnideršičev panj prav v tem času močno uveljavil tudi na tem območju. Mnogi goriški čebelarji so masovno zamenjevali panje kranjiče za gospodarne Žnideršičeve panje.

Dr. Josip Ličan je leta 1913 dobil častni cerkveni naziv monsinjor. Pokopan je na pokopališču v Trnovem pri Ilirski Bistrici v družinski grobnici Ličanovih.

Vojko Čeligoj,