Jožef Hrabar2017-11-24T12:57:30+02:00

Jožef  Hrabar (1882 – 1965)

V Novokračinah je desetletja čebelaril Jožef Hrabar Jaderkinov. Prvi panj je nabavil pri Josipu Štembergerju v Jelšanah. Čebelaril je v Gesturgovcih in kranjičih, kasneje pa jih je zamenjal za »žnideršiče«. Čebelnjak s 87 panji je imel ob hiši čez cesto. Večino panjev je Jožef Hrabar sam naredil.

Med je nosil v prodajo na posebnem oprtniku peš šest kilometrov do železniške postaje Šapjane. Od tu pa z vlakom ali avtobusom do kupcev. Med je prodajal na Reki, Opatiji in Matuljih. Mimo njihovega čebelnjaka je vodila šolska pot v štiri kilometre oddaljene Jelšane, zato so se otroci radi ustavljali ob čebelnjaku »strica Jederkina«, da so dobili pest strda. Kako je bil med dragocen pove pripoved Hrabarjeve hčerke Štefanije, kako so včasih prišle k njim matere bolnega otroka in prosile za žličko medu. Domov grede so žličko nosile nad lončkom, da ne bi izgubile kakšno kapljico tega dragocenega zdravila. Čebelar Jožef Hrabar je tudi edini domačin, ki se je poleg Žnideršiča s člankom oglasil v Slovenskem čebelarju.

Po drugi vojni je opustil prodajo medu v obmorskih mestih in večino medu prodal Medeksu v Ilirski Bistrici. Čebelaril je do pozne starosti.

Jederkinovi so čebelarjenje ohranili še do leta 1991.