Matija Rant2017-11-24T12:57:30+01:00

Matija Rant, 1848—1917

Premski »narodni učitelj« kot se je rad podpisal pod svoje številne časopisne prispevke, je bil pravi kronist svojega časa in z objavami v časopisju ohranil v javnem spominu nešteto dogodkov in podatkov o življenju in delu ljudi svojega časa na Premu in okolici. Širil je znanje na področju sadjarstva in čebelarstva, predaval po ljudskih šolah ilirskobistriškega okraja in bil izjemno aktiven v dejavnostih Kmetijske družbe za Kranjsko. Josip Potepan ga je izredno cenil in se mu za njegovo izobraževalno delo v Novicah tudi javno zahvalil. Prav Matiji Rantu in njegovim skrbnim objavam se lahko zahvalimo za podatek, da danes vemo, kdaj so na Bistriško prišli prvi panji s premičnim satjem. Na 123. strani Novic letnika 1885 beremo v prispevku Matije Ranta:

»… Dne 22. istega meseca (aprila 1885) prejele so se brezplačno od našega čebelarskega in sadjarskega društva za Kranjsko štiri vrste žlahtnih sadnih cepičev in pa dva nova »Dzirdonova panja«, ki jih je slavno društvo dvema tukajšnjih udov podarila. V tukajšnji fari sta to prva panja nove napredne reje v čebelarstvu.« …

S premičnim satjem je bil storjen revolucionaren korak v čebelarstvu. Za pridobivanje medu je odpadlo stiskanje satov s čebelno družino vred, med je postal čist, čebelja družina pa je preživela. Kako so tudi bistriški čebelarji tedaj cenili nov pristop v čebelarstvu s premičnim satjem dokazuje dejstvo, da so v svojo prvo čebelarsko razglednico, ki jo je izdala ilirskobistriška podružnica Slovenkega čebelarskega društva z Antonom Žnideršičem, vstavili podobo iznajditelja premičnega satja dr. Ivana (Johana) Dzierzona.