Na današnji dan pred 147 leti se je rodil Anton Žnideršič, čebelar in gospodarstvenik, po katerem nosi ime naše čebelarsko društvo. Njegovo ime nosi tudi največja osnovna šola v Ilirski Bistrici. Čebelarska zveza Slovenije pa kot priznanje za posebne dosežke na področju tehnologije čebelarjenja in čebelarske opreme svojim članom podeljuje častno diplomo Antona Žnideršiča.

Večini čebelarjev je znan predvsem kot izumitelj Alberti – Žnideršič ali AŽ panja. Bil je med ustanovitelji Slovenskega čebelarskega društva in njegovega glasila Slovenskega čebelarja, v katerem je objavljal svoje članke. Leta 1925 je izdal knjigo Naš panj, v kateri je opisal in predstavil način čebelarjenja v njegovem panju. Bil je eden največjih pridelovalcev medu, voska in čebeljih matic v Avstro-ogrski monarhiji. Poleg izvozne trgovine je vodil še trgovino s čebelarskimi potrebščinami, satnicami in panji za domače tržišče.

Izobraževanje s naslovom Obvladovanje varoze v obalnokraški in notranjsko – primorski regiji v letu 2021, bo izvedeno na daljavo dne 17.3.2021 ob 16 uri, predavateljica bo Suzana Skerbiš, dr.vet.med. Na predavanje se je potrebno predhodno prijaviti na barbara.hocevar@vf.uni-lj.si.

Na Občnem zboru ČZS je bilo 6.4.2019 Vladimirju Širci podeljeno najvišje čebelarsko priznanje Odličje Antona Janše I. stopnje.

Vladimir Širca je eden najprepoznavnejših čebelarjev v našem kraju. Čebelariti je začel 1968 leta in do nedavnega čebelaril z več kot 80-timi čebeljimi panji. Do nekaj let nazaj je bil tudi aktiven prevoznik na čebelje paše. V društvu deluje že 52 let. Ravno tako je že toliko let član ČZS. V vseh letih (razen v enem mandatu) je bil v vodstvenih organih društva – kakor član UO ali NO ali član oziroma predsednik različnih komisij.

Leta 1987 je opravil izpit za pooblaščenega preglednika, ki ga je vodil mag. Javornik. V sodelovanju z veterinarji je dolga leta deloval na terenu kakor mentor ter pomagal čebelarjem začetnikom predvsem iz področja zdravstvenega varstva čebel.
Najvplivnejšo vlogo pri pospeševanju čebelarstva v najširšem pomenu te besede pa je imel dolgih 50 let na področju razporejanja paše. Razporejevalec in poverjenik za pasišča gozdnega medenja na širokem območju ČD. Skrb za opazovalni postaji Mašun in Grajševka sta bili dolga leta njegova naloga.
Brez zavzetih čebelarjev, kakor je Vladimir Širca delovanje v letih, ko ni bilo pametnih telefonov in računalnikov ne bi bilo mogoče in tudi njegova vloga pri promociji čebelarstva na teh območjih je neprecenljiva.

Vladimir Širca je najvišje čebelarsko priznanje dobil za delovanje na vseh področjih od izobraževanja in osveščanja čebelarjev, do uspešnega sodelovanja s krovno organizacijo na področju gozdnega medenja, predvsem pa je vidna njegova neprecenljiva vloga pri angažiranju v domačem čebelarskem društvu. Njegove osebnostne lastnosti, kakor so predanost in spoštljivost do ljudi in narave, pripravljenost pomagati in predvsem ljubezen do čebel pa so lahko samo za zgled vsem nam čebelarjem.